TEAM BUILDING – POTEP PO GORICAH
Po drugi svetovni vojni med 1945-1947 se vzpostavi Morganova linija, ki območje Julijske krajine razdeli na cono A, ki ju upravljajo Američani in cono B, ki jo upravljajo Jugoslovani. Po podpisu Pariške mirovne pogodbe 1947 je bila skoraj dokončno določena meja med Italijo in Jugoslavijo.
Med kapitalizmom in komunizmom so postavili mejo: s koli, kredo in bodečo žico. Postavili so stražne stolpe ob celi dolžini meje in preprečevali nelegalno prečenje meje s streljanjem. Do 1955 je bila meja zelo stroga in neprehodna.
Ker je bila Gorica od nekdaj trgovsko središče, Nova Gorica pa še ni imela kaj ponuditi se je začelo »Švercanje” V teh letih so največ tihotapili “dvolastniki”, ki so edini lahko prehajali mejo, ker so imeli posebne dovolilnice: živeli so v 100-metrskem pasu ob meji, na obeh straneh meje so imeli premoženje v obliki stavb, njiv in gozdov in tudi sorodnike so imeli na drugi strani.
Tihotapilo se je v obe smeri. Iz Jugoslavije v Italijo šnopc, meso, mleko, maslo, cigareti, jajca… Obratno pa zdravila, tropsko sadje, čokolado, vinil plošče, fotoaparate, dežnike, pralni prašek, obleke, kasneje tudi devize,… Tihotapljene stvari so skrivali v vozove, kolesa, obleke, čevlje, v pralni prašek, …
Največjo moč je imela kava, saj je je močno primanjkovalo, želel pa si jo je vsak. Z 12 jajci si kupil 200g kave, s 3 litri žganja ali 2kg mesa 0,5 kg kave, šest kilogramov masla pa 1kg kave. S 60kg kave si si lahko kupil avto Golf. S kavo so se plačevale tudi poroke. Prav v tem povojnem času se je na Slovenskem razvila kultura obdarovanja s kavo, ki je postala univerzalno darilo.
1955 so sprejeli Videmski sporazum. Na obeh straneh meje je bilo izdanih približno 250.000 prepustnic, ki so jih dobili prebivalci v 10-kilometrskem pasu. Z njimi so lahko prehajali čez maloobmejne prehode, kar je bistveno olajšalo prehajanje meje. “Švercanje”, ki je bilo prej privilegij zgolj t. i. dvolastnikov, je postalo “nacionalni šport” vseh prebivalcev ob meji.
Težava ni bila v tem, da dobrin ne bi smeli odnesti čez mejo, pač pa v tem, da so bile količine neobdavčenega blaga zelo omejene.
V maloobmejnem prehodu Pristava na slovenski strani je Muzej tihotapstva, na italjanski strani pa muzej Prepustnica”.
