TEAM BUILDING – POTEP PO GORICAH
Tu je bila 1922 postavljena opekarna, ki je nadomestila v vojni porušeno opekarno v »borovem gozdičku“. Osrednja stavba se je raztezala v dolžini 125 metrov ob Erjavčevi ulici s podaljškom v osi stavbe 50 metrov proti severu v višino 17 metrov. Dimnik „frnaže“ je bil z dobrimi 50 metri tedaj največji na Goriškem. Poslopje je zavzemalo sedanji prostor med Erjavčevo ulico, Srednjo ekonomsko in trgovsko šolo, osnovno šolo in Eda centrom.
Po razmejitvi med Italijo in Jugoslavijo leta 1947 je opekarna prišla v okvir jugoslovanske države. Najprej so ga uporabili za domovanje mladinskih delovnih brigad. Ko še ni bilo nič, so si tu v edini stavbi uredili vse, kar so potrebovali za bivanje: spalnice, pralnico, kopalnico, menzo, pekarno, delavnice, skladišča, pisarne, ambulanto, prostore za prireditve…tu je deloval radio, kino, časopis, knjižnica, čitalnica, trgovina, čevljarji, krojači, frizerka in brivec, finomehanik, pleskarski mojster, podjetje za plastiko, podjetje za proizvodnjo ženske konfekcije, poštna služba in odvetnik,… okoliški kmetje so tu na javni tržnici prodajali svoje pridelke… zato jo imenujemo tudi »mesto v malem“.
Prvi prebivalci so jo hudomušno imenovali „veleblagovnica“, ker so bile v njej trgovine ali „palača narodov“, ker so bili njeni prebivalci različnih jugoslovanskih narodnosti.
Kmalu so stavbo označili za nevarno, zato se je leta 1957 začelo rušenje z dimnikom. Njeno opeko so uporabili pri gradnji nekaterih javnih stavb in tudi zasebnih hiš.
Od vseh poslopij „frnaže“ je času kljubovala le manjša stavba ob Erjavčevi ulici, ki so jo pristojni v mestu namenili za dom Novogoriške krajevnih skupnosti.
