Gorica je nastala sprva kot prazgodovinski grad nedaleč od nekdanje rimske ceste Via Gemina, ki je povezovala Akvilejo in Emono. Prva omemba vasi je v dokumentu iz 1001, ker omenjajo ” vas, znana kot Goriza v jeziku Slovanov”. Ime izhaja iz slovenskega samostalnika gorica, ki pomeni »majhna gora« ali »grič«, na katerem raste vinska trta.

V 12. stoletju je Goriški grad postal politični in administrativni center Grofije Goriške. Naselje je pridobivalo na pomenu in postalo zgodnje urbano naselje s centralnim pomenom za širšo regijo. V 13. stoletju so Goriški grofje eni najbolj pomembnih v Svetem Rimskem imperiju. Takrat Gorica dobi pravico do tedenskega sejma. V poznem petnajstega stoletja so se mestne pravice razširile tudi v nižje mesto. Do 16. stoletja obsegal Goriška Grofija področje Goriške, Friuli, Krasa, Istre, V Tirolske, Dolenjske in Bele Krajine.

Ko je leta 1500 rodbina Goriških grofov izumrla, so oblastniki v grofiji postali avstrijski Habsburžani. Pod njihovo oblastjo se je mesto razširilo ob vznožju gradu. Gorica je postala večetnično mesto.

v 19. stoletju je velik doprinos mestu iz trgovskega in turističnega vidika prinesla gradnja železniške postaje, ki je bila od starega mestnega jedra oddaljena približno dva kilometra. Gorica je postala priljubljena poletna rezidenca Avstrijskega dvora, poznana kot »avstriska Nica«. Ime je dobila zaradi milega zimskega podnebja. V središču mesta govorili slovensko, friulansko, italijansko in nemško, na obrobju Slovensko in friulansko. Napetosti med prebivalstvom so ostajale, vendar je bilo strpno in cvetele so vse kulture.

Dan pred začetkom 1. svetovne vojne je bila Gorica tretje največje mesto v okolici za Trstom in Pulo. Med vojno je bilo mesto močno porušeno. Po vojni je oblast prevzela Kraljevina Italija. Mesto so 1920 popravili, načrte je naredil Slovenec Maks Fabiani.

Po padcu fašizma 1945 so mesto za kratek čas prevzeli partizani, nato nacisti, 1945 ponovno partizani. 1945 so upravljanje mesta in celotne cona A za dve leti prevzeli Zavezniki-Američani. 1947 je bilo mesto predano Italiji.

Tako lahko povzamemo, da se mesto razvijalo najprej ob gradu in širilo po južni stani hriba proti Travniku, nato so se zgradile vile ob poti do italianske železniške postaje, nato proti Solkanu in kasneje naokrog, dokler se ni Gorica združila v somestje tudi z okoliškimi vasicami.

LEOPOLDOVA VRATA

Gre za mogočen kamniti slavolok z veliko kamnito ploščo, na kateri je vklesan cesarski, avstrijsko-habsburški dvoglavi orel, ki je bil izdelan leta 1660 v počastitev obiska cesarja Leopolda I.