TEAM BUILDING – POTEP PO GORICAH
Gorizia – Gorica je bila več kot 800 let gospodarsko, trgovsko, administrativno, versko, kulturno in urbano središče širše okolice območja doline Soče, Vipavske doline, Goriškega hribovja in severozahodne kraške planote. Po drugi svetovni vojni 1947 podpisana Pariška mirovna pogodba., ki je večino slovensko naseljenih območij Goriške pokrajine prenesla v Jugoslavijo, mesto Gorica pa je ostalo pod italijansko oblastjo. Komunistične oblasti so se odločile 1947 zgraditi novo mesto po načrtih Edvarda Ravnikarja, tako je Nova Gorica je najmlajše mesto v Sloveniji. Po uspešnem začetku gradnje mesta so leta 1949 začeli graditi mestno stavbo.
Projekt je bil naročen slovenskemu arhitektu Edvardu Ravnikarju, nekdanjemu učencu Plečnika in Le Corbusierja v Parizu. Gradnja se je začela 1948 in nadaljevala v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, sedanjo razširitev pa je dosegla sredi osemdesetih letih. Modernistični urbanizem je predvideval dobro dostopnost za vse prebivalce in socialno pravičnejše mesto, razdeljeno na 4 enote: bivalno, prosti čas, delo in transport. Plan se ni v celoti izpolnil zato se je Edvard Ravnikar ostro nastopil proti spremembam in se odpovedal avtorstvu tistega kar je iz mesta nastalo.
Poiščite detaile:
Kidričeva ulica je bila zasnovana kot magistrala -center mesta, ob katerem se vrši socialno življenje.
Kje je mestna stavba? Slovensko narodno gledališče? Bevkova knjižnica in Bevkov trg?
Ali ste opazili da so vse ulice zasnovane pravokotno in vzporedno magistralo, le ena je diagonalna? Erjavčeva ulica je nekoč povezovala Gorico s pokopališčem, na katerem so zgradili center Nove Gorice. Kljub temu, da so bile v času načrtovanja mesta meje strogo zaprte je arhitekt pustil odprto možnost povezovanja obeh narodov v prihodnosti. Mogoče za GO 25?
