TEAM BUILDING – POTEP PO GORICAH
Gorizia – Gorica je bila več kot 800 let gospodarsko, trgovsko, administrativno, versko, kulturno in urbano središče širše okolice območja doline Soče, Vipavske doline, Goriškega hribovja in severozahodne kraške planote. Po drugi svetovni vojni 1947 podpisana Pariška mirovna pogodba., ki je večino slovensko naseljenih območij Goriške pokrajine prenesla v Jugoslavijo, mesto Gorica pa je ostalo pod italijansko oblastjo. Komunistične oblasti so se odločile 1947 zgraditi novo mesto po načrtih Edvarda Ravnikarja, tako je Nova Gorica je najmlajše mesto v Sloveniji. Po uspešnem začetku gradnje mesta so leta 1949 začeli graditi mestno stavbo.
Naročilo so prevzeli arhitekt Vinko Glanz, kipar Boris Kalin in slikar Slavko Pengov. Trojica je sodelovala tudi pri Titovi letni rezidenci Vili Bled in tudi pri stavbi današnjega slovenskega parlamenta Ljubljani.
Oglejte si zunanjo arhitekturo.
Palača z notranjim atrijem in zunanjim kamnitim stebriščem, ki se razprostira po celotni širini glavne fasade je bila končana 1953 leta. Osrednji poudarek je portal iz grobo klesanih kamnitih slopov, okrašen s štirimi monumentalnimi kipi: upornikov, partizana in kmeta. Ikonografija, ki izpostavlja pomen minulega narodnoosvobodilnega boja, se nadaljuje tudi v notranjščini, na talnih mozaikih, še zlasti pa na freskah v Zeleni dvorani.
